Sv. Jožefina Bakhita

posted in: Liki | 0

Sv. Jožefina Bakhita, 8. februar

sužnja

Današnja svetnica, Jožefina Bakhita, je omenjeno ime dobila v svojih poznejših letih. Rojstno ime je v stiski smrtne groze, ki jo je doživela stara okoli osem let, pozabila. Takrat sta jo na poti do bližnje njive, kjer bi naj nabrala zelenjavo, ugrabila dva Arabca in jo vklenjeno odpeljala daleč proč v neznano, stran od staršev in rodne vasi v Darfurju, pokrajine v Sudanu. Vso noč je morala hodili skozi gozd in zjutraj so jo zaprli v njen neznan, tesen in smrdljiv prostor. V hudem strahu je na vso moč klicala svoja starša, vendar je nihče ni slišal. Pred njo se je podobno zgodilo tudi njeni starejši sestri. Tudi njo so ugrabili in družina je za vedno izgubila sled. V tistem času, leta 1877, trgovina s sužnji še ni bila povsod prepovedana in posel je v tem predelu Afrike cvetel.

Arabca sta ji po tem, ko deklica ni zmogla izustiti niti besede, dala ime Bakhita, kar v arabščini pomeni srečnica. Kmalu sta jo prodala, a nikjer ni ostala dolgo. Večkrat je bila preprodana in povsod je doživela nemalo ponižanj, trpinčenja in muk. Nad ubogo črno deklico so se izživljali tako lastniki kot njihovi otroci. Kar deset let je nosila suženjske verige in ni minil dan, da ne bi bila pretepena do krvi; dali so jo tetovirati, z nje so rezali koščke kože in v rane vtirali sol.

Naposled jo je od turškega generala kupil neki italijanski uradnik, ki jo je vzel s seboj v Italijo in jo tam »podaril« ženi svojega prijatelja, da bi bila pestunja njihove triletne hčerke. Družinski oskrbnik Illuminato Checchini ki je bil veren mož ji je odprl pot do krščanske vere. “Podaril mi je srebrn križ in mi razložil, da je Jezus Kristus, Božji Sin, umrl za nas. Prav nič nisem razumela, vendar me je neka skrivnostna sila nagnila, da sem križ sprejela in ga stisnila k sebi,” je zapisala v življenjepisu in dodala: »V svojem srcu sem dala Afriki večno slovo«.

V Italiji je dobila svobodo. Oskrbnik ji je pomagal navezati stik z redovnicami, ki so Bakhiti nudile topel dom, oskrbo in jo poučile o veri. Spoznala je Jezusa, tudi prodanega in bičanega. Ko je bila 9. januarja 1890 krščena, je dobila kar tri imena: Jožefina, Marjeta in Fortunata. Isti dan je bila tudi pri prvem svetem obhajilu in birmi. Vzbudila se ji je želja, da bi stopila v red kanosijank, kjer je čez nekaj let opravila zaobljube.

V samostanu je želela opravljati vsa dela. Mnogi so k njej prihajali po tolažbo in za vsakega je našla spodbudno besedo. Svoja zadnja leta je preživela na invalidskem vozičku. »Vse moje življenje je bilo Božji dar in ljudje njegova orodja; hvala jim, po njihovi zaslugi sem prejela dar vere. Vsak dan molim za svoje mučitelje, da bi tudi oni spoznali Boga in Njegovo ljubezen in da bi se nekoč srečali v raju,« je pričevala.

Bakhita je umrla leta 1947 in je bila razglašena za svetnico leta 2000.

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/jozefina-bakhita-08-02
http://svetniki.org/jozefina-bakhita-devica-in-suznja/
http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1629-jozefina-bakhita

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja