Sv. Stanislav

posted in: Liki | 0

Sv. Stanislav,
goduje 11. aprila (nekdaj 7. maja, na Poljskem 8. maja)

škof in mučenec, zavetnik Poljske

Škof Stanislav je bil za časa svojega življenja dober kažipot in trdna moralna opora svojemu ljudstvu. Pokončna drža krščanskih vrednot ga je stala zemeljskega življenja, a zdi se, da je sij njegovega svetlega zgleda z nebes zasijal še dlje in močneje.

***

Leta 1966 so se Poljaki spominjali tisočletnice pokristjanjenja, leta 1979 pa devetstoletnice smrti sv. Stanislava, zavetnika Poljske. Od 2. do 10. junija 1979 je svojo domovino prvič obiskal Janez Pavel II., prvi slovanski papež v dvatisočletni zgodovini Cerkve. »Moje korake vodi dejansko jubilej škofa in mučenca sv. Stanislava,« je dejal pred vzletom z rimskega letališča. Zadnja postaja tega potovanja je bila maša na prostranem travniku pred mestom Krakov, škofovskim sedežem sv. Stanislava in Karola Wojtyla, takratnega papeža. Ob papežu se je zbralo blizu dva milijona ljudi: v svoji homiliji je papež govoril o sv. Stanislavu in njegov jubilej povezal z dolžnostjo krščanskega pričevanja, ki izhaja iz zakramenta svete birme.

***

Ime: Ime je slovansko, sestavljeno pa je iz velelnika glagola stati – stani v pomenu »postani« in morfema -slav v pomenu »slaven«.

Rodil se je 26. julija, najverjetneje leta 1030 v vasi Ščepanovo pri Krakovu na Poljskem,

umrl pa 11. aprila 1079 v Krakovu.

Družina: Stanislav se je po dolgih letih neuslišanih prošenj rodil očetu Vjelislavu (Bolislavu) in materi Bogni. Njegovi starši so bili zelo pobožni, spadali so med nižje vojaško plemstvo.

Izobrazba: Starši so ga najprej poslali v nadškofijsko šolo v Gnezno, nato pa v belgijsko mesto Liege. Sedem let naj bi študiral tudi v Parizu, in sicer teologijo in cerkveno pravo. Po vrnitvi v domovino je bil posvečen v duhovnika in postal župnik župnije Čemboč, kmalu pa bil imenoval za stolnega kanonika in generalnega vikarja.

Škofija: Najpomembnejša škofija na Poljskem je bila ustanovljena okoli leta 1000, kasneje povzdignjena v nadškofijo in metropolitanski sedež. Šteje okoli 1,6 milijona katoličanov, vodi jo kardinal Stanislav Dziwisz, nekdanji tajnik sv. papeža Janeza Pavla II. Sv. Stanislav je škofijo vodil osem let (1072–1079).

Predhodnik: Lambert Sula (1061–1071)

Naslednik: Lambert III. (ok. 1082– ok. 1100)

Kreposti: Stanislav je bil goreč duhovnik, ves prežet z ideali clunyjskega gibanja za neomadeževanost duhov¬ščine in neodvisnost Cerkve od državnih vezi. Slovel je po svojih pridigarskih sposobnostih in svetniškem življenju. Prizadeval si je za oživitev moralnih vrednot, za kar je na koncu pretrpel tudi mučeniško smrt.

Smrt: Stanislav je postal žrtev nemoralnega in krutega kneza Boleslava II., ki ga je, medtem ko je obhajal mašo v cerkvi sv. Mihaela zunaj mesta, sam pokončal z mečem in ga ukazal razkosati ter kose raztresti. Boleslav je moral v izgnanstvo na Ogrsko. Umrl je leta 1081. Po legendi naj bi bil pokopan v samostanu Osoje na Koroškem. Gotovo pa je, da je Boleslav II. delal ostro pokoro za svoj greh, ni pa zgodovinskih potrdil, da je on res »mutec osojski«, kot v baladi omenja naš pesnik in duhovnik Anton Aškerc.

Zavetnik: Je zavetnik Poljske, zlasti nadškofije in mesta Krakov, vojskujočih se vojakov, moralnega reda.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskih oblačilih. Pri sebi ima meč, ki simbolizira njegovo mučeniško smrt, včasih pa pri njegovih nogah leži prebujen mrlič, ki naj bi ga Stanislav pripeljal iz groba, da je pred kraljem pričal o zakonito pridobljenem cerkvenem posestvu. Upodabljajo tudi trenutek njegove smrti.

Beatifikacija: 17. septembra leta 1253 ga je v Assisiju papež Inocenc IV. razglasil za svetnika.

http://revija.ognjisce.si/
http://www.druzina.si/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja