Sv. Anton Padovanski

posted in: Liki | 0

Sv. Anton Padovanski, goduje 13. junija

Redovnik in cerkveni učitelj

13. junija goduje svetnik, čigar kip ali podobo najdemo v skoraj vsaki cerkvi: to je Anton Padovanski, ljubezniv frančiškanski redovnik, ki drži v naročju Božje dete, v rokah pa ima lilijo, simbol čistosti. Po nekaterih frančiškanskih središčih na njegov god blagoslavljajo lilije, ki jih potem razdelijo med vernike. Sveti Anton velja za zavetnika zaročencev in poročenih; verni ljudje pri nas in po svetu se mu priporočajo v najrazličnejših potrebah, težavah in stiskah. Znamenit je zlasti kot pomočnik pri iskanju izgubljenih stvari.

(Povzeto iz knjige Svetnik za vsak dan, Silvester Čuk, Ognjišče 2016)

Ime: Njegovo krstno ime je bilo Ferdinand, ki je germanskega izvora in je sestavljeno iz starovisokonemških besed fridu »mir, obramba« in nand »drzen«. Kasneje
si je prevzel redovno ime Anton, rimsko rodovno ime.

Rodil se je verjetno 15. avgusta 1195 v Lizboni na Portugalskem,

umrl pa 13. junija 1231 v samostanu Arcelli blizu Padove v Italiji.

Družina: Oče, vitez Martin, ki je služil na dvoru kralja Alfonza, in mati Marija Terezija Taveira sta mu kmalu umrla, tako da o njegovi zgodnji mladosti ne vemo nič.

Sodobniki: Sveti Frančišek Asiški in sv. Klara, sv. Dominik, papež Gregorij IX.

Skupnost: Leta 1211 se je sprva pridružil regularnim avguštinskim kanonikom, leta 1220 pa je vstopil v samostan v Coimbri in prestopil v frančiškanski red.

Zavetnik: Priporočajo se mu za izgubljene stvari, za srečen porod, proti neplodnosti, proti vročici, proti boleznim živine, proti brodolomu, vojnim stiskam, kugi; je
zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov, rudarjev; priprošnjikov v vseh potrebah; frančiškanov, Padove in Lizbone.

Kreposti: Kljub svoji veliki nadarjenosti, zlasti pridigarskim sposobnostim, je bil vse življenje preprost, skromen in ponižen. Odlikovala ga je globoka ljubezen do Križanega
in Marije.

Čudeži: Poleg številnih čudežev ozdravljenja, ki so se dogajali na njegovem grobu, poznamo še veliko drugih čudežnih dogodkov, npr. kako so ribe poslušale njegov
govor, kako je mula pokleknila pred svetim Rešnjim telesom. Imel naj bi tudi dar bilokacije (da je bil lahko istočasno na dveh različnih krajih) in jasnovidnosti,
napovedovanja prihodnjih dogodkov.

Dela: Ohranjenih je nekaj njegovih osnutkov pridig oz. govorov za nedelje in praznike ter komentar k psalmom.

Upodobitve: Skoraj vedno ga upodabljajo kot mladega frančiškana, velikokrat med pridigo (tudi kako pridiga ribam), najpogosteje pa z Detetom Jezusom v naročju in lilijo.
Drugi njegovi atributi so še: osel in ribe, hostija, šatulja, križ.

Grob: Iz samostana, v katerem je umrl, so ga leta 1263 prekopali v njemu posvečeno baziliko v Padovi, ki so jo zgradili prav v ta namen.

Beatifikacija: 30. maja 1232 ga je papež Gregorij IX. razglasil za svetnika – to je bil najkrajši postopek v zgodovini (poleg postopka za Petra iz Verone). 16. januarja 1946 ga je
Pij XII. prištel med cerkvene učitelje.

Pri nas: Tako kot drugod je tudi pri nas njegovo češčenje zelo razširjeno, posvečenih mu je pet župnijskih in 21 podružničnih cerkva, neštevilni pa so njegovi oltarji in kipi. Zgodovinski viri poročajo, da je deloval tudi v Gorici, tu je ustanovil samostan in kapelo sv. Katarine, ter dal pobudo za ustanovitev frančiškanskega
samostana v Ljubljani.

Več tudi na:
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/2F78B59528D9D172C1257019002DFC5E

http://svetniki.org/sveti-anton-padovanski-redovnik-in-cerkveni-ucitelj/

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja