Sv. Ema Krška

posted in: Liki | 0

Sv. Ema, goduje 27. junija
kneginja

Današnja godovnica, sveta Ema Krška, je skupaj z blaženim Antonom Martinom Slomškom in sv. Maksimilijanom Celjskim sozavetnica celjske škofije.

Sveto Emo lahko upravičeno štejemo za prvo slovensko svetnico, saj ji je zibelka tekla na naših tleh, njena rodbina pa je z našimi kraji in ljudmi najtesneje povezana, saj je izhajala iz rodbine Breško-Selških grofov. Rodila se je okoli leta 973, po ljudskem izročilu na gradu Pilštanj, kjer so imeli njeni starši sprva fevd, nato dedno posest.
Pobožni starši so jo skrbno vzgajali v krščanskem duhu, potem pa njeno vzgojo zaupali vojvodi, poznejšemu nemškemu kralju Henriku Bavarskem in njegovi ženi kraljici Kunigundi. Mlado Emo, ki je slovela po lepoti in vsakovrstnih krepostih, je zasnubil mejni grof Savinjske marke, Viljem. Bil je to zakon iz ljubezni in prva leta so jima minevala v sreči in veselju. Življenjepisci poudarjajo zlasti njuno bogoljubno življenje, spoštovanje in radodarnost do Cerkve ter veliko skrb za ljudstvo. Življenje pa jima ni prizanašalo: v nepojasnjenih okoliščinah sta jima umrla oba sinova (ena izmed zgodb govori o tem, da so ju ubili pohlepni rudarji), kmalu za njima pa leta 1016, najverjetneje na poti iz Rima še Viljem.
Ema je ostala sama. Edino oporo je našla v globoki in preizkušani veri. Ogromna posestva je preudarno vodila predvsem v korist Cerkve, zidala svetišča in ustanavljala župnije, njena odpoved svetu pa je dosegla vrh v zidavi cerkve in samostana na Krki. V ustanovni listini je zapisala: “da bom na Krki sama oblekla redovniški habit”. Cerkev je slovesno posvetil salzburški nadškof Balduin 15. avgusta 1043. Ema se je umaknila iz javnega življenja in v samostanu kot preprosta nuna dozorela za večnost. Samostan je pozneje postal sedež škofije.

***

Ime: Izhaja iz nemškega imena Emma (imenujejo jo tudi Hema); povezava pa naj bi bila tudi z grško besedo armenos, kar pomeni “dodan, prilegajoč se”.

Družina: Izhajala je iz mogočnega rodu grofov Pilštanjskih, njen oče je bil grof Engelbert, mati pa Tuta. Poročila se je z Viljemom, mejnim Breško-Selškim grofom, in rodila dva sinova: Viljema in Hartviga.

Posestva: Že po starših, pozneje pa skupaj z možem, je bila najmogočnejša posestnica na slovenski zemlji. Poleg rodnega Posavja je bila gospodarica krajev ob Sotli (Podčetrtek, Rogatec, Kozje), okolice Celja (Lemberg, Vitanje) in nekaterih krajev na Kranjskem (Mirna, Mokronog); pomembna postojanka so bile tudi Breže in seveda velik del Koroške.

Beatifikacija: Ljudstvo jo je kot svetnico častilo že od vsega začetka, njena “uradna” beatifikacija pa se je zaradi neugodnih zgodovinskih razmer zelo zavlekla. Veliko so si zanjo prizadevali v letih od 1464 do 1466, postopek pa je končal šele papež Pij XI. leta 1938.

Njen god je 27. junija. Je zavetnica Krške škofije (ki ima zdaj sedež v Celovcu) in avstrijske zvezne dežele Koroške. Za pomoč jo prosijo posebno matere, ki pričakujejo otroka, in porodnice; je tudi zavetnica za zdravje oči.

Sveta Ema je bila patrona gradnje cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu, zato so jo upodobili na sklepniku skupaj z možem.
Njeni atributi so cerkev z dvema zvonikoma, včasih tudi roža in listina.

Povzeto po
http://katoliska-cerkev.si/
http://www.druzina.si/
https://sl.wikipedia.org/

Ena od čudovitih župnijskih cerkva posvečenih sveti Emi stoji na prelepi razgledni točki v kraju Pristava pri Mestinju, v bližini Podčetrtka.
Glej:
http://www.kam.si/romarske_cerkve/sv_ema.html

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja