Sv. papež Janez Pavel II.

posted in: Liki | 0

Sveti Janez Pavel II. Veliki (Karol Wojtyła)

papež
goduje 22. oktobra

Janez Pavel II. je bil v mnogočem velik – velik človek, velik duhovnik, velik papež, velik mislec, velik pričevalec in oznanjevalec, predvsem pa velik prijatelj Boga in človeka. Velik in veličasten pa je bil tudi v marsikateri človeški izkušnji in tudi zaradi teh je med ljudstvom in v Cerkvi pridobil vzdevek »veliki«.

 

Papež Janez Pavel II. nedvomno sodi med največje osebnosti 20. stoletja in začetka tretjega tisočletja. Njegovo rojstno ime je bilo Karol Józef Wojtyła. Rojen je bil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem, umrl je 2. aprila 2005 v Vatikanu.
Bil je prvi slovanski papež, ki je vesoljno Cerkev vodil skoraj 27 let, od leta 1978 do 2005.

Karol
V otroštvu je izgubil mamo, nato edinega brata, pri enaindvajsetih letih mu je umrl še oče. Po končani srednji šoli se je vpisal na jagelonsko univerzo v Krakovu, vendar so jo nemške okupacijske sile leta 1939 zaprle. Z delom v kamnolomu in kemični tovarni si je služil sredstva za preživljanje, obenem pa se je na ta način izognil deportaciji v Nemčijo. Znotraj dela v tovarni je doživel družbene probleme delavskega okolja in tako nabral dragoceno dediščino izkustev, na katera se je oprl v prihodnjem družbenem nauku, najprej kot krakovski nadškof in potem kot papež.

Klic
Leta 1942 je v sebi prepoznal klic za duhovniški stan in skrivoma začel obiskovati predavanja v skrivnem bogoslovnem semenišču v Krakovu. V duhovnika je bil posvečen leta 1946, svojo teološko izobrazbo je v Rimu nadgradil z doktoratom iz teologije. Ob opravljanju duhovniške službe se je posvetil poučevanju v krakovskem bogoslovju in teološki fakulteti v Lublinu. Kmalu je bil posvečen za pomožnega škofa, dejavno je sodeloval pri delih 2. Vatikanskega zbora, bil pri komaj štiriinštiridesetih letih imenovan za nadškofa in postal kardinal tri leta kasneje.

Papež
Šestnajstega oktobra leta 1978 so kardinali, zbrani na konklavu, Karla Wojtylo izvolili za papeža, 263. po apostolu Petru. Njegov pontifikat je bil eden najdaljših v zgodovini Cerkve in v tem času se je globoko usedel v srce široki množici ljudstev s svojo karizmatičnostjo, tenkočutnostjo ter sposobnostjo se z enako odgovornostjo pogovarjati tako s ponižnimi kot z mogočniki. Bil je papež, ki se je občutljivo zavedal svojega poslanstva in je razlagal svojo vlogo kot apostolski romar, ki je odločen vsem pripovedovati o veselju, da je spoznal in srečal Jezusa Kristusa.
V svojem izjemnem misijonarskem zagonu je posebno ljubezen namenil mladim. Ko je skliceval svetovne dneve mladih, je imel namen, da novim rodovom oznani Jezusa Kristusa in njegov evangelij, da bi jih tako usposobil za protagoniste njihove prihodnosti in bi tako sodelovali pri graditvi boljšega sveta.
Njegovo delo zaobjema ogromno število okrožnic, apostolskih spodbud, konstitucij, pisem, splošnih in zasebnih avdienc ter ostalih pisnih del.
V svojem papeževanju je obiskal preko 130 držav, nagovarjal verujoče in neverujoče ter se kot papež srečal z največjim številom ljudi do sedaj. Slovenijo je obiskal leta 1996 in 1999 (razglasitev blaženega škofa A. M. Slomška), ob tem pa je vredno omeniti, da je bil ravno Vatikan ena izmed prvih držav na svetu, ki so priznale osamosvojitev Slovenije.

Nalezljiva vedrina
Presenetljivi optimizem, utemeljen na zaupanju v božjo Previdnost, je pripravil Janeza Pavla II., ki je doživel tragično izkustvo dveh diktatur, preživel atentat 13. maja 1981 in bil v zadnjih letih fizično preizkušan, ko je napredovala bolezen, da je vedno gledal na obzorja upanja in vabil ljudi, naj podrejo zidove ločitev, naj odpravijo obup, da bi se dvignili v poletu proti ciljem duhovne, moralne in materialne prenove. Izjemno priljubljenost ljudstev si je pridobil s svojo nalezljivo vedrino in visoko moralno avtoriteto, ki jo je živel in izžareval.

Moč prave ljubezni
Leta 1981 je bil nad njim izveden poskus atentata. Kasneje je papež atentatorja obiskal v zaporu. Vsebina njunih pogovorov ni znana, znano pa je, da je papež dejanje atentatorju odpustil in ga sprejel kot velik dar. Za preživetje se je zahvalil Fatimski Mariji.
Potoval je v Izrael, kjer se je simbolično dotaknil Zidu objokovanja z namenom prispevati k spravi med Judi in kristjani.
Bil je tudi prvi papež, ki je kdaj stopil v mošejo.
Odzival se je na aktualne dogodke in neutrudno pozival k miru in pravičnosti.
Prvi se je opravičil za napake, ki so jih v preteklosti zagrešili predstavniki cerkve in hkrati pozival k spoštovanju katoliških doktrin in pravil.

Nebeški rojstni dan
Svoj dolgi in rodovitni zemeljski dan je sklenil v vatikanski Apostolski palači v soboto, 2. aprila leta 2005, na predvečer bele nedelje, ki jo je on poimenoval nedelja božjega usmiljenja. Slovesni pogrebni obred je bil na Trgu sv. Petra 8. aprila 2005. Iz nepregledne množice ljudi je bilo slišati vzklike »Santo subito« – svetnik takoj!
Ganljivo pričevanje o dobrem, ki ga je storil, je bila udeležba številnih delegacij, ki so prišle z vsega sveta, in milijonov ljudi, vernikov in neverujočih, ki so v njem prepoznali očitno znamenje božje ljubezni do človeštva.

Svetnik
Leto dni po smrti ljubljenega papeža, je sveti oče Benedikt XVI. podelil spregled petih let po smrti za začetek postopka beatifikacije. Za blaženega je bil razglašen 1. maja 2011, na nedeljo Božjega usmiljenja, za svetnika pa ga je razglasil papež Frančišek 27. aprila 2014. Goduje 22. oktobra, na dan slovesne maše njegovega začetka papeževanja.

Sestavljeno in povzeto po:
– Vatikan – uradna stran Janeza Pavla II:
http://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/en.html

– Kardinal Vallini: Predstavitev božjega služabnika Janeza Pavla II. ob prošnji za razglasitev za blaženega v Rimu, 1. maja 2011. Prevedel br. Miran Špelič, www.družina.si

(svetniki.org)

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja