Sv. Simon

posted in: Liki | 0

Sv. Simon in Juda Tadej

apostola

godujeta 28. oktobra.

Oba svetnika, ki ju najpogosteje častimo skupaj, saj naj bi po izročilu na isti dan pretrpela mučeniško smrt, je v zemeljskem življenju vezala tudi medsebojna sorodstvena vez: skupaj z Jezusom so bili med seboj bratranci. V apostolskem zboru sta imela vsak svojega soimenjaka, zato je nujno, da jih med seboj ločimo po vzdevkih. Simonov soimenjak je bil prvak med apostoli, ki ga je Jezus sam preimenoval v Petra; Judov pa neslavni junak, izdajalec Iškarijot. Gre za dva, lahko bi rekli, precej preprosta apostola: nikjer v Svetem pismu ne rineta v ospredje, tudi o njunem dejanskem življenju imamo le nekaj skopih podatkov. Judu nekateri pripisujejo avtorstvo kratkega »Judovega pisma«, a tudi tega ne moremo z gotovostjo trditi. Dolgo časa je bil pozabljen, njegovo češčenje pa se je obnovilo v zadnjih dveh stoletjih. Po številnih cerkvah vidimo njegovo podobo, pred katero verniki s prošnjo za uslišanje molijo posebno molitev k njemu. Evangelij naj bi oznanjal v Mezopotamiji, pozneje pa prišel v Perzijo, kjer naj bi ga duhovniki poganskega boga Mitre pobili do smrti. Na isti dan naj bi mučili in usmrtili tudi svetega Simona: na pol so ga prežagali z žago. Simon je sprva pripadal verski skupnosti zelotov; od tod naj bi izhajal njegov vzdevek »Gorečnik«. Evangelij naj bi oznanjal med Judi v diaspori.

Ime: Simon je hebrejsko ime Šimon, ki izhaja iz besede šama, kar pomeni »poslušati, uslišati«. Razlagajo ga kot manjšalnico iz latinske besede ursa, ki pomeni »medvedka«. Simon je imel tudi pridevek Zelot, »Gorečnik«. Ime Juda pomeni »slavljeni«, Tadej pa »moja radost, srčni«.

Rodila sta se v času okoli Kristusovega rojstva,
umrla pa 28. oktobra v 1. stoletju v Perziji; po legendi naj bi umrla na isti dan, o Simonovi smrti govori legenda, da se je to zgodilo 1. julija 47.

Družini: Simon naj bi bil sin škrlatarja, po legendi je bil on ženin iz Kane Galilejske. Judov oče je bil Kleofa ali Alfej, brat sv. Jožefa, mati pa Marija, v sorodu z Jezusovo materjo. Imel je še dva brata, Jakoba mlajšega in Simeona, drugega jeruzalemskega škofa. Simon in Juda Tadej naj bi bila bratranca.

Zavetnika: Juda Tadej je predvsem priprošnjik v hudih stiskah in brezupnih zadevah, Simon pa zavetnik barvarjev, strojarjev, usnjarjev, tkalcev, zidarjev, gozdnih delavcev in sekačev.

Upodobitve: Simona skoraj vedno upodabljajo z mučilnim orodjem v roki: z žago, s sulico, kijem, z mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno pa knjigo. Juda Tadej pa ima ob sebi kij, kamne, helebardo in prav tako knjigo.

Pregovori: Če v god svetega Šimna in Juda dež gre, ni drugo leto hrušk. Simon in Juda se snegom probuda.

vir: družina.si

 

Simon Gorečnik
Preden je Kristus Simona poklical k sebi, je ta pripadal verski skupnosti zelotov, od tod torej vzdevek »Zelot« (Gorečnik), da bi ga razlikovali od drugih učencev z imenom Simon. Po izročilo Simona pogosto imenujejo tudi »kananejec«, zaradi česar v legendi včasih nastopa kot ženin iz Kane. Simon je verjetno deloval kot misijonar med Judi in umrl mučeniške smrti. Morda so ga obglavili, morda pa razžagali. Zato je Simon večkrat upodobljen z žago, tako da so si ga izbrali za zavetnika lesni in gozdni delavci. Njegove relikvije častijo v več mestih, med drugim v Kölnu, Hersfeldu in Rimu.
Po drugih izročilih naj bi Simon z Judom Tadejem, s katerim skupaj praznujeta god 28. oktobra, deloval kot misijonar v Siriji, Mezopotamiji in Perziji, kjer so ju umorili magi. Legenda pravi, da so tam oba apostola pobili s kijem.

Češčenje/običaji:
Ponekod Simonov god velja za začetek zime ali pa je odločilen za dež. V Avstriji obstajajo Simonove bratovščine in Simonovi sejmi. Na Bavarskem poznajo Simonovo romanje v Pötzmes v škofiji Regensburg; začelo se je tako, da je l. 1590 neki kmet na cesti našel leseno podobo, ki je po njegovem mnenju predstavljala apostola Simona. To sliko je prinesel v bližnjo župnijsko cerkev, toda naslednji dan je spet ležala na istem mestu sredi ceste. Nato je kmet na tem mestu postavil leseno kapelo in v njej shranil podobo. Ta cerkvica se je spremenila v božjo pot, ko je sin nekega tamkajšnjega tesarja padel z drevesa in obležal kot mrtev; fant je ozdravel, ko je oče apostolu Simonu obljubil novo kapelo in jo tudi zgradil. V 17. stoletju so na tem kraju postavili pravo cerkev.

Upodobitve:
Apostol Simon Gorečnik je skoraj vedno upodobljen z mučilnim orodjem: z žago, s sulico, kijem, z mečem ali s sekiro; včasih ima ob sebi tudi križ, vedno knjigo. Skoraj vedno je prikazan skupaj z Judom Tadejem, kar naj bi opozarjalo na skupno delovanje obeh apostolov in morda na njuno skupno smrt.
Z nadnaravno veliko žago je upodobljen v oltarni plastiki (iz l. 1709) v mestni župnijski cerkvi v Kremsu. Z žago in knjigo ga je naslikal Rubens okoli l. 1613 (Prado, Madrid).

(iz knjige Svetniki in godovni zavetniki, V. Shauber in H. M. Schindler, Založba Mladinska knjiga, 1995, str. 556-557)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja