VELIKI ČETRTEK

je spominski dan Jezusove zadnje večerje in noči prečute v vrtu Getsemani. Dopoldan potekajo v vseh stolnih cerkvah slovesne t.i. krizmene maše, kjer se ob svojih škofih zberejo duhovniki iz vse škofije, da tako izrazijo edinost zbora duhovnikov. Obnovijo tudi svoje duhovniške obljube, saj je na ta dan Jezus postavil zakrament mašniškega posvečenja. Škofje pri tej maši blagoslovijo krstno in bolniško olje ter posvetijo sveto krizmo, torej sveta olja, ki se uporabljajo pri podeljevanju nekaterih zakramentov.

Zvečer po župnijah potekajo slovesne svete maše, ko obhajamo in doživljamo to, kar se je zgodilo pri zadnji večerji na prvi veliki četrtek. Takrat je Jezus s svojimi učenci:

— opravil prvo sveto mašno daritev,
— jim z umivanjem nog izročil novo zapoved medsebojne ljubezni
— ter postavil apostole za prve duhovnike.

Ker pa se na ta večer že začne »žalovanje«, pri maši po slavi utihnejo orgle in zvonovi. V ta spomin na trpljenje, ki ga je Jezus začel z molitvijo in krvavim potom na Oljski gori, po maši oz. obhajilu prenesemo Najsvetejše v t.i. »ječo«, kjer potem še nekaj časa »čujemo in vztrajamo v molitvi«. Razkriti in neokrašeni oltarji nas spominjajo na Jezusa, ki so ga oropali vsega človeškega dostojanstva.

(Del Lukovega evangelija, ki opisuje dan velikega četrtka, najdete tudi na fb strani Bohkov kotek v albumu Velikonočna zgodba 2. del)

***

»Rad bi, da bi ta teden prehodili s sporočilom nocojšnjega pasijona: Bodite pogumni! Bodite pogumni v svetu, kakršen je, v življenju, kakršnega živite. Drugega sveta nimamo, drugega življenja nimamo. In drugega sveta in drugega življenja tudi ni iskal učlovečeni Božji Sin. Prišel je v svet, kakršen je bil, živel je življenje, kakršnega smo mu pripravili mi ljudje. In bilo ga je strah.
Tudi v tem tednu bomo doživljali Jezusov strah; strah pred bolečino, strah pred smrtjo, strah pred koncem, strah, kakor je strah tudi vsakega izmed nas. Pogumni v tem, da te ni strah. Pogumni v tem, da se ničesar ne bojiš. Pogumni v tem, da strah ne vodi tvojih odločitev. Potem se vedno lahko odločaš za tisto, kar je prav; za tisto, kar je dobro; za tisto, kar govori Duh in ne za tisto, kar govori svet. In zato naj vas to praznovanje velikega tedna napolni s pogumom.«

Stanislav Zore, ljubljanski nadškof in metropolit
(iz nagovora ob Ribniškem pasijonu, Logatec 2017)