VELIKI PETEK

Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot. Med obredi velikega petka beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija, častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe ter za odnose z judovsko skupnostjo. Ob koncu je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po zaključku obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.
Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. To kaže tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen. V katoliški Cerkvi na veliki petek velja strogi post.

Vir: Slovenska škofovska konferenca

Pot od Oljske gore do Kalvarije; Jn 18,1–19,42

(Del Lukovega evangelija, ki opisuje dan velikega petka, najdete tudi na fb strani Bohkov kotek v albumu Velikonočna zgodba 3. del)

***

Véliki petek: Jezus … kakšen mož bolečin. Razgaljen visi na križu, ne more premakniti ne rok ne nog in nikamor položiti svoje glave. Trpi in molči kot jagnje, ki ne odpre svojih ust. Da bi ranili tudi njegovo dušo, se njegovi sovražniki rogajo in govorijo: »Če si Božji Sin, si pomagaj sam, stopi s križa in ti bomo verovali. Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Bog naj ga reši, če je njegov ljubljenec.« Tako kruto so umirajočega sramotili ponosni farizeji in zmajevali s svojimi glavami, se posmehovali in norčevali nad zapuščenim. Na to sramotneje je Jezus odprl svojo usta. Slišimo njegove besede: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« To je nebeška potrpežljivost. Božanska krotkost!
A. M. Slomšek, Zlati križ

Vir: http://svmartin.net/veliki-teden/ (Župnija Velenje, Sv. Martin)