Jezus dobri pastir
Janez 10, 7-21

Jezus je znova spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce.
Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje,
ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«
Zaradi teh besed je vnovič nastal razdor med Judi. Mnogi izmed njih so govorili: »Demona ima in blazni. Zakaj ga poslušate?« Drugi pa so govorili: »To niso besede obsedenca. Mar more demon odpreti oči slepim?«

***
Jezusov evangelij nosi pečat časa, naroda in kulture, v kateri je nastal. Toda njegovo sporočilo sega v vse narode, čase in kulture. Treba ga je le izluščiti iz bogate simbolike.
Prispodoba o pastirju in ovcah današnjemu industrializiranemu meščanu malo pove. Celo na deželi poznajo kvečjemu še električnega pastirja. To je mogel povedati tudi drugače. Mogel je suhoparno navesti mnogo učenih besed. Odločil se je za sliko iz življenja. Več pove, vsakomur je razumljiva in lahko si jo je zapomniti.
Katero misel naj izluščimo iz Jezusove pripovedi?

Jezus nam hoče povedati, da je njegov odnos do ljudi oseben. Kakor dobremu, pravemu pastirju vsaka ovca veliko pomeni, tako pomenimo vsi ljudje, posamezniki in skupnost, Jezusu nekaj velikega. »Jaz poznam svoje in nihče jih ne bo iztrgal iz mojih rok.«
V zvezi s pastirjem govori Jezus tudi o tatovih in roparjih. Danes bi jih mogli imenovati: nasilje, nesmisel, uničevanje narave, predajanje uživaštvu… Kjer gospodarijo puščajo za sabo praznino srca, bivanjski strah in naveličanost O sebi pravi Jezus, da nam je prinesel življenje, ki naj bi ga imeli v izobilju.

V Matejavem evangeliju beremo tudi o pastirjih, ki so najeti. Najemniku so ovce le predmet. Predmet pogodbe, predmet skrbi in predmet zaslužka. Pomenijo mu le nadležno dolžnost, ki jo izpolnjuje brez srca in duše, samo zato, ker jo pač mora.
Zaradi ovac mora zgodaj vstajati, ko bi rad še poležaval; voditi jih mora na pašo, ko bi rad sedel v senci; skrbeti mora zanje, čeprav bi rajši delal kaj drugega. Če pride nevarnost, jih pusti in zbeži, ker mu zanje pač ni mar. Električni pastir pa je še bolj brezoseben.

Pravi pastir je čisto drugačen. Na ovce ga ne veže služba ali pogodba, ampak ljubezen. Ni mu težko ne zgodaj vstajati ne pozno legati, ker ima ovce rad.
Karkoli zanje stori, stori z veseljem. Če preti nevarnost, bo storil vse, da jo odvrne; celo življenje bo tvegal zanje. Nikomur ne bo dopustil, da mu jih iztrga iz rok. Skratka: pastir je s srcem in dušo. »Jaz jih poznam in hodijo za menoj.«

To Jezusovo sporočilo je lahko razumljivo tudi človeku današnje dobe. Namenjeno je vsem, ki so odgovorni za druge. Ni težko v njem razbrati razlike med dobrim in najemniškim vzgojiteljem; med dobrim in najemniškim šefom; med dobrim in najemniškim zdravstvenim osebjem. Naštevamo lahko še in še.
Posebej pa naj bi se nad to prispodobo zamislili tisti, ki jih je Jezus postavil na zemlji za pastirje v svoji Cerkvi.

http://svetagora.si/