VELIKA SOBOTA

Vélika sobota je še posebej namenjena, da se ustavimo ob Božjem grobu in se v tišini ter premišljevanju velikonočne skrivnosti pripravimo na dan Gospodovega vstajenja. Na veliko soboto zjutraj je blagoslov ognja, čez dan pa blagoslov velikonočnih jedi. Blagoslovljenja jedila se običajno zaužijejo v nedeljo zjutraj za zajtrk. Na veliko soboto zvečer se zopet razvežejo zvonovi, ki niso zvonili vse od četrtkove večerne maše. Takrat se tudi konča štiridesetdnevni post.

http://svmartin.net/veliki-teden/
(Župnija Velenje, Sv. Martin)

 

Jezus je pogosto prebedel noč v molitvi in tudi svojim učencem je naročal, naj čujejo in molijo (prim. Mr 13,32). Zato so se kristjani od prvih časov pred nedeljami in prazniki ponoči zbirali k molitvam, ki so se končale ob zori z evharistično daritvijo. Te nočne shode so imenovali vigilije. Izraz je vzet iz vojaškega življenja: vigilija pomeni prvotno četrti del noči, čas ene nočne straže. Slovesne ali velike vigilije so trajale od devetih zvečer do treh zjutraj, manjše pa so se začenjale opolnoči in se končale ob zori s sveto daritvijo. Od vseh vigilij (bedenj) je ostala samo velikonočna na veliko soboto, ki so jo od vsega začetka praznovali najbolj slovesno. Obred se je v teku časov spreminjal. Zdaj velikonočna vigilija obsega slavje luči, bogato besedno bogoslužje, krstno bogoslužje ter evharistično bogoslužje. Celotno opravilo velikonočne vigilije se ne sme začeti pred začetkom noči, končati pa se mora pred zoro velikonočne nedelje.
Povzeto po: Silvester Čuk, Ognjišče (2017) 4, str. 48